Govorci list

Minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik.

Pomemben del njegove poklicne poti zaznamujejo prizadevanja za razvoj v lokalnem okolju. Po prvih demokratičnih volitvah je kot član izvršnega sveta Občine Postojna vodil področje upravnih notranjih zadev. Poklicno pot je nadaljeval v gospodarstvu. V podjetju Postojnska jama je deloval kot pomočnik direktorja in vodja splošne službe, nato pa je prevzel naloge v. d. direktorja novoustanovljenega javnega zavoda Kobilarna Lipica. Do izvolitve v Državni zbor Republike Slovenije leta 2004 je vodil Stanovanjski sklad občine Postojna.

Tudi po izvolitvi za poslanca je Černač ostal aktiven na lokalnem nivoju in v letih 2005–2011 nepoklicno opravljal funkcijo podžupana občine Postojna, pristojnega za komunalno in širšo družbeno infrastrukturo.

Po prvem poslanskem mandatu (2004–2008) je bil poslanec še dvakrat (2008–2011, 2011–2014). Med letoma 2012 in 2013 je vodil Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Prizadeval si je za trajnostno naravnano prometno in energetsko politiko ter urejeno in sodobno prometno infrastrukturo, ki je po njegovem mnenju ključna za usklajen in uravnotežen regionalni razvoj.

Pred vnovično izvolitvijo v Državni zbor Republike Slovenije leta 2018 je opravljal samostojno podjetniško dejavnost. V zadnjem sklicu državnega zbora je bil imenovan za predsednika odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Bil je tudi član odbora za infrastrukturo in prostor, komisije za nadzor javnih financ, komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter nadomestni član v preiskovalni komisiji. V okviru strokovnega sveta Slovenske demokratske stranke vodi odbor za infrastrukturo in prostor.

Kot minister za razvoj in EU kohezijsko politiko je prisegel 13. marca 2020. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi, je koordinirala pripravo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Načrt, ki ga je Svet EU potrdil konec letošnjega julija, bo eden od pomembnejših vzvodov za digitalno in zeleno preobrazbo države.

Marijana Petir je rojena leta 1975 v Kutini na Hrvaškem. Diplomirala iz biologije in ekologije na Naravoslovno-matematični fakulteti Univerze v Zagrebu ter magistrirala na Katoliški teološki fakulteti Univerze v Zagrebu.

Marijana Petir je neodvisna poslanka v hrvaškem parlamentu. Je predsednica Odbora za kmetijstvo, vodja Hrvaško-izraelske medparlamentarne skupine prijateljstva in članica Odbora za evropske zadeve ter Odbora za medparlamentarno sodelovanje.

Dva mandata je bila poslanka v hrvaškem parlamentu (2002-2003, 2007-2011). Bila je predsednica Kluba poslancev hrvaškega sabora Hrvaške kmečke stranke (HSS) in predsednica Odbora za varstvo okolja.

En mandat (2014–2019) je bila hrvaška poslanka v Evropskem parlamentu (skupina EPP) in članica Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), Odbora za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) ter namestnica v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI).

Marijana Petir je prejemnica nagrade Evropskega parlamenta (Evropski Oscar) za kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo, ki jo podeljuje revija The Parliament. Krščansko demokratska stranka iz Pakistana ji je namenila nagrado za predano delo za zaščito pakistanskih kristjanov. Marijana Petir je kot prva poslanka Evropskega parlamenta v Washingtonu prejela nagrado makedonskega prijateljstva (UMD Macedonia Friendship Award) Združene makedonske diaspore (UMD).

Dejavna je v civilni družbi, je vodja in govornica protijedrske kampanje na Hrvaškem, ki je preprečila izgradnjo odlagališča jedrskih odpadkov v regiji Moslavina, in kampanje, ki je pripeljala do razglasitve Hrvaške za državo brez GSO. V svojem političnem in javnem delu se zavzema za razvoj podeželja in družinskih kmetij ter za zaščito tradicionalnih, krščanskih in univerzalnih človeških vrednot.  

Je prostovoljna gasilka, v prostem času se ukvarja s pohodništvom, rada kuha in je prehodila 900 km dolgo Jakobova pot (El Camino de Santiago) od Iruna do Santiago de Compostela.

Pogled na Dolgoročno vizijo EU za podeželska območja in na Pametne vasi:

Pametne vasi so namenjene zagotavljanju enakih možnosti za razvoj in ustanavljanje podjetij, spodbujanju samozaposlovanja, zagotavljanju socialnih in storitev zdravstvenega varstva. Ta cilj bi lahko dosegli s tradicionalnimi in novimi omrežji in storitvami, okrepljenih z uporabo digitalnih telekomunikacijskih tehnologij, inovacijami in boljšo uporabo znanja. Pametne vasi skrbijo za vse generacije in njihove potrebe.

Janez Cigler Kralj, rojen 28. decembra 1978, je diplomiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani politolog smeri analiza politik in javna uprava.

Leta 2006 se je zaposlil v Državnem zboru, in sicer v poslanski skupini NSi kot strokovni sodelavec za odnose z javnostmi. Leta 2008 se je zaposlil v okviru medijske mreže Infonet media, d. d. Poklicno pot je leta 2010 nadaljeval na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije kot višji svetovalec za odnose z javnostmi. Od leta 2012 do imenovanja za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil zaposlen kot strokovni sodelavec – podsekretar v poslanski skupini NSi – krščanski demokrati. Ves čas se strokovno ukvarja s področji dela, družine, socialnih zadev in invalidov.

Od leta 2015 vodi Združenje delavcev NSi, ki je organizacijska oblika v okviru stranke NSi in je včlanjena v dve delavski organizaciji na ravni EU: EZA in EUCDW. Od 2019 je član predsedstva EUCDW (The European Union of Christian Democratic Workers), ki je združenje pri Evropski ljudski strani (EPP). Stalno aktivno sodeluje tudi pri delu EZA (Das Europäische Zentrum für Arbeitnehmerfragen), pri čemer redno sodeluje s predstavniki sindikatov in delodajalcev iz Slovenije in EU. Glavni cilj navedenih organizacij je krepitev socialnega dialoga.

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič (1978) je univerzitetni diplomirani pravnik. Po končanem študiju na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani se je leta 2003 zaposlil kot pravnik v oddelku mednarodnih škod v komercialni zavarovalnici. V obdobju od leta 2004 do 2009 je bil strokovni sodelavec za kazensko pravo na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem. Leta 2006 je opravil pravniški državni izpit. Tri leta kasneje se je zaposlil v odvetniški pisarni, kjer je deloval kot odvetnik do leta 2014, ko je bil prvič izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije. V mandatu 2014-2018 je vodil Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Kot predsednik odbora je zagovarjal in spodbujal investicije v okolju prijazne tehnologije proizvodnje električne energije, predvsem izgradnjo verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki hkrati zagotavljajo obnovljivi vir energije in v lokalnem okolju odpirajo nove razvojne možnosti. 

V aktualnem mandatu 2018-22 je bil do marca 2021 vodja poslanske skupine SMC (Stranka modernega centra). 5. marca 2020 je bil izvoljen kot 14. predsednik Državnega zbora. 

V Občinskem svetu Občine Brežice, v katerem kot svetnik deluje od leta 2014, si med drugim prizadeva za projekte, ki z ustvarjanjem novih, trajnostnih delovnih mest, prispevajo tako k dvigu kakovosti življenja lokalnih prebivalcev kot pritegnejo nove, mlade prebivalce občine. Med ključne razvojne projekte prišteva izgradnjo širokopasovnih optičnih povezav na podeželskih področjih, izgradnjo turistične infrastrukture ter kolesarskih poti s pripadajočo infrastrukturo, na kateri bo lahko temeljil prihodnji razvoj pametnih vasi na obmejnem območju Posavske regije. 

Dr. Jože Podgoršek se je rodil se je 17. 3. 1974 kot četrti otrok tradicionalne kmečke družine in je tudi odraščal na domači kmetiji. Glede na prirojen občutek za kmetijstvo in za delo z zemljo je svojo izobrazbeno pot pričel na Srednji kmetijski šoli Grm in študij nadaljeval na Biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi študij nadaljeval in doktoriral s področja agrarne ekonomike.

Svojo poklicno pot je pričel v gospodarskem sektorju, kjer je intenzivno spoznal področje pridelave zelenjave in tudi sektor zelenjadarstva v Sloveniji. V letih dela v podjetju Zeleni hit d.o.o. od leta 1997 do 2004 je skupaj s sodelavci razvijal pridelavo zelenjave in vnašal nove tehnološke rešitve do slovenskih zelenjadarskih kmetij.

Od leta 2004 do 2018 je bil zaposlen na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (nekdaj Kmetijska šola Grm), kjer je spoznal tudi delovanje javnega sektorja. Na šoli je v tem obdobju vodil skupino za prenovo izobraževalnih programov na področju kmetijstva, sodeloval pri ustanovitvi in kasneje vodil Medpodjetniški izobraževalni center Grm, sodeloval pri ustanovitvi Razvojno raziskovalnega inštituta in ga do septembra 2018 tudi vodil, vodil delovno skupino za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki jo je do nastopa funkcije državnega sekretarja vodil kot prvi dekan s polnimi pooblastili.

Marca 2015 je bil imenovan za prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Med njegovimi glavnimi nalogami so bili spremljanje ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, ozaveščanje kupcev hrane v verigi preskrbe s hrano o zakonskih določbah in moralnih merilih pri odkupu hrane ter ozaveščanje pridelovalcev in predelovalcev kot vmesnih členov v verigi preskrbe s hrano o zakonskih okvirih pri prodaji in odkupu hrane in pravicah prodajalcev hrane.

Septembra 2018 je bil imenovan na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Funkcijo je opravljal do oktobra 2020, ko je bil imenovan za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Mag. Miran Stanko, župan Občine Krško, (rojen 28. 3. 1956) je inženir gradbeništva in diplomirani ekonomist z magisterijem iz poslovanja in informatike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, specializacijo iz javnih financ in davčnega svetovanja pa je opravil na Ekonomski fakulteti v Mariboru.

V gradbeni operativi je bil 14 let zaposlen kot gradbeni inženir, leta 1990 pa je v Krškem ustanovil lastno podjetje Hermes, ki se ukvarja s poslovno informatiko in razvojem IT tehnologij ter poslovnim svetovanjem.

V obdobju 1998 – 2002 je bil član upravnega odbora NEK, v letih 2006 – 2009 pa član nadzornega sveta družbe GEN energija. Dva mandata je bil tudi član nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK.

Od leta 1998 do leta 2010 je bil tri mandate občinski svetnik občine Krško na listi SLS.

Prvič je bil za župana izvoljen marca 2012 in nato oktobra 2014. Ponovno je bil za župana občine Krško izvoljen novembra 2018.

Pogled na Dolgoročno vizijo EU za podeželska območja in na Pametne vasi:

Občina Krško pokriva zelo razvejano področje, saj ima tipično mestno območje in industrijo, večina pa je podeželska, zato kot župan veliko aktivnosti in naložb usmerja v to področje. Predvsem si prizadeva za izboljšanje pogojev kmetovanja z naložbami, kot so komasacije in agromelioracije ter vzpostavljanje in širjenje namakalnih sistemov. Hkrati pa se zaveda problematike staranja prebivalstva in posledično izzivov, ki jih ta prinaša. Njegov cilje je predvsem omogočanje kakovostnega bivanja starejših v podeželskem okolju, zato podpira in sodeluje v projektu Srebrne vasi.

Franc Bogovič je bil rojen 2. februarja 1963 v Senovem pri Krškem v kmečko družino. Od leta 1998 do leta 2011 je bil štirikrat zapored izvoljen za župana Občine Krško.

V Evropski parlament je bil prvič izvoljen leta 2014 na listi SLS in NSi, leta 2019 pa je bil ponovno izvoljen, tokrat na listi SLS in SDS. V prvem mandatu evropskega poslanca je njegovo delo najbolj zaznamovala njegova iniciativa za Pametne vasi ter projekt Zavezništvo za mlade.

V Evropskem parlamentu je član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) ter nadomestni član Odbora za regionalni razvoj (REGI), sodeluje pa tudi v delegaciji za odnose s Srbijo in delegaciji za odnose s Kitajsko ter v medskupini Pametne vasi za podeželske skupnosti (Intergroup Smart Villages for Rural Communities) za razvoj gorskih, odmaknjenih in redko poseljenih območij.

Od leta 2009 do leta 2013 je bil podpredsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), kasneje je med leti 2013 in 2014 vodil stranko kot predsednik. Funkcijo podpredsednika SLS je ponovno prevzel leta 2018. V politiko je vstopil kot mladenič v času slovenske pomladi in bil poleg pri ustanavljanju prve ustanovljene slovenske demokratične politične po drugi svetovni vojni Slovenske kmečke zveze (12. maja 1988), ki se je kasneje preimenovala v SLS.

Govori angleško in hrvaško. V prostem času se najraje posveča družinskemu nasadu jablan na svoji kmetiji. Je poročen in oče treh otrok, hčere in dveh sinov, ter dedek štirim vnukom.

»Deklaracija sloni na zastavljenih smernicah iz Deklaracije iz Corka ter Blejske deklaracije. Obe sta začrtali vizijo razvoja podeželja, deklaracija iz Cortine pa bo dala spodbudo sodelovanju, pametnim veščinam, rešitvam in ljudem. In končen rezultat tega mora biti, da bomo ob koncu tega desetletja Evropejci lahko živeli v pametnih vaseh. Čas je, da od velikih besed preidemo k dejanjem.«